Bragoc

Bragoc je bil ob naši obali predvsem največje ribiško plovilo, namenjeno nekajdnevnemu ribolovu, tako v lagunskih kakor globjih vodah. Skozi stoletja se je razvilo več podtipov bragoca, a osnovne značilnosti in oblika so bile pri vseh enake. Kot veliko plovilo za nekajdnevno samostojno bivanje in ribolov, je bragoc s seboj jemal ogromne količine ribolovnega orodja, mrež, vrvi, posod za ulov itd., orodja za vzdrževanje plovila, hrane za tri in več ribičev, rezervna vesla, jadra in še mnogo drugega. Za seboj je vlekel kaič, po boku pa je imel velikokrat vezan tudi vier. To je nenavadno, preprosto, zaprto plovilo polno luknjic. Če je želel po nekaj dneh ribolova pripeljati svežo ribo, jo je dal v to naluknjano plovilo, ki se je potopilo skoraj do roba in ga vlekel do mesta razkladanja. Tako so ribe ostale žive. Zaradi boljšega učinka in načina ribolova z velikimi mrežami sta bragoca pogosto odhajala v paru in vlekla mreže vsak na enem robu. Izdelovali so ga izključno ladjedelski mojstri v mnogih škverih ob obali Istre in severnega Jadrana.

Bragoc je bilo plovilo z ravnim dnom, sloko, a trdno izdelano in težko. Premec je imel premčno statev zavito nazaj, nad palubo. Na krmi se je končeval na monumentalno zgrajenem krmnem košu po izredno kratkem zavoju linije za kar 900 pri prehodu boka na krmo. Imel je dve jadri in nadvse veliko krmilo z mehanizmom za dviganje v plitvih vodah. Spuščeno krmilo je namreč segalo globoko pod dno in onemogočalo plutje po plivinah. Ob istrski obali so bili bragoci črni od katrana in le malo dekorirani ali pobarvani. Tudi jambori in jadra velikokrat niso bili dekorirani. Nasprotno pa so si bogatejši lastniki na obalah Chioge, Benetk in drugje na zahodni strani severnega Jadrana dekorirali tako jadra kot tudi plovilo, Vrh jamborov bragocov so pogosto krasile cimarole.