Guc

Guci so ob Istrski obali najpogosteje merili od 3 do 6 metrov. Zaradi preproste konstrukcije in kobilice so bila to lahka in ubogljiva a stabilna in okretna plovila. V Istri so se majhni guci uporabljali predvsem za droben individualen ribolov, saj je bil zaradi svoje oblike idealen za manevriranje. Pogost je bil tudi kot pomožno plovilo (kaič) velikih bark in za delo v portih. Zelo pogosto so se taki guci uporabljali tudi za športno, rekreativno jadranje. Večji guci pa so bili predvsem namenjeni za prevoz ljudi in manjše količine blaga ter za ribolov z mrežami, vršami itd. Vsled vsega opisanega ni čudno, da je bil ravno guc tisti, ki mu je bila v znanih turističnih središčih, kot je bila Opatija, Portorož, Rovinj itd. zaupana še skrb za turiste ali kopalce, ki so si zaželeli malo »sprehodov« po morju. Manjši guci so velikokrat bili le na vesla, ostali pa so za pogon uporabljali vesla in/ali eno ali dve trikotni ali trapezni jadri.

Premec in krma guca se končujeta koničasto in sta skoraj enaka. Le krmilo nam pove, da je tu krma. Boka sta enakomerno, polkrožno zakrivljena. Malo se poravnata le okoli sredine plovila. Guci so pogosto brez palube. Če jo ima je ta majhna in le na premcu. Na krmi je le občasno in še ta je manjša od premčne. Guc je nadvse prepoznavno in povsod ob Istrski obali podobno plovilo. Tu in tam pa raziskovalci izpostavljajo kakšno podrobnost in ločujejo guce v posamezne podtipe kot je npr. Lovranski guc.